Če bi se invalid, ki so mu priznane take pravice, zaposlil po 18. letu starosti tudi za zelo kratko obdobje, mu po zakonu o družbenem varstvu ne bi bilo več mogoče ugotoviti, da je njegova prizadetost nastala pred 18. letom starosti in da je taka, da se ne more usposobiti za samostojno življenje in delo, ker je pač bil nekaj časa, se je usposabljal ali bil celo zaposlen. Zato mu ne bi bilo mogoče več priznati nadomestila, kar pa pomeni, da mu ne bi bila več zagotovljena socialna varnost. Po zakonu o družbenem varstvu se namreč ne priznava status invalida, ampak le pravice do socialnovarstvenih pravic.