Govorijo o dvojezičnosti oziroma o tako imenovani funkcionalni dvojezičnosti, kjer prevod plus jezik, domači jezik pomeni za njih tudi neko nujno odpiranje v svet. Je tuja zakonodaja pa zelo precizna pri odnosih znotraj drugih manjšinskih jezikov in pri javni upravi in v stikih z njo, kjer obstajajo celo posebni zakoni.
Kar bi hotela zaključiti, je zgolj samo to, da formalno pravno urejanje statusa slovenščine je potrebno, saj je jezikovna osveščenost zagotovo pomanjkljiva, pa tudi retorične zmožnosti so vse bolj ogrožene.