Švedska, recimo, nima določb, ki bi za pridobitev državljanstva še posebej izpostavil pogoj znanje švedskega jezika. Govorijo o dvojezičnosti oziroma o tako imenovani funkcionalni dvojezičnosti, kjer prevod plus jezik, domači jezik pomeni za njih tudi neko nujno odpiranje v svet. Je tuja zakonodaja pa zelo precizna pri odnosih znotraj drugih manjšinskih jezikov in pri javni upravi in v stikih z njo, kjer obstajajo celo posebni zakoni.