Če bi namreč stopili v veljavo členi tega predloga zakona, bi moral urad za intelektualno lastnino pred vpisom podatka v register v vsakem postopku pridobiti podatek o lastniški strukturi prijavitelja ali pa tudi imetnika, kar bi bilo v nasprotju z veljavno zakonodajo, in to gre za več kot 26 oziroma 26 tisoč 300 veljavnih pravic. Vprašljiva je tudi rešitev, kjer so obrati, prodajalne, gostinski in drugi subjekti poimenovani drugače, kot je sama firma ali ime in priimek fizične osebe. Gre za poseganje, v tem primeru, v pravice imetnika storitvene znamke, kar je v nasprotju z zakonom o industrijski lastnini.