Ta zakon, ki govori v 24. členu o medijih in pravzaprav podvaja na nek način vsebine, te sankcije nima. Seveda 24. člen, če smo že pri njem, odpira vprašanje, kaj pomeni razširjanje tistih programskih vsebin, ki se pretakajo po kabelskih in drugih komunikacijskih sredstvih in jih poznamo kot tuje programe, ki jih srečamo na vseh, ne samo slovenskih predvajalcih, ker po tem predlogu naj bi vendarle zapadle v restriktivno obravnavo oziroma v obvezno prevajanje, kar pomeni, da bi imeli neko svetovno rešitev, ko ne bi pravzaprav teh vsebin mogli slediti.
Hočem reči, mogoče bomo imeli isto materijo zapisano dvakrat, ampak vendarle razmerja med sistemskimi in drugimi zakoni, ki že vsebujejo določbe v zvezi z rabo slovenskega jezika, prehodne določbe ne omenjajo, razen v enem primeru, ko gre za črtanje 20. člena zakona o gospodarskih družbah.