Minister seveda noče povedati, kaj se je vse dogajalo, in dokumentacija o tem ni dostopna. Tako lahko beremo enkrat v enem, drugič v drugem časopisu o takem in drugačnem dopisu in počasi se izrisuje slika, da je pravzaprav bolj kot za napako ali spregled, kar se je mogoče zdelo pred letom dni, šlo za neko načrtovano akcijo, kolikor toliko natančno speljano, in to ne samo v tem smislu, da ti ljudje niso bili obveščeni, ampak kot smo sedaj brali, da so bili obveščeni njihovi delodajalci ali stanodajalci, ko govorimo o samskih domovih in drugih podjetjih, ampak da je šlo tudi v kasnejših mnenjih, ki jih je vlada dajala, pripravljali so jih pa bolj kot ne vedno isti strokovnjaki, za to, da se je ta odločitev brezprizivno branila do točke, ko je propadla na ustavnem sodišču.
Ministra obtožujem, ker ne vemo za nekatere, bom rekel pomembne stvari iz naše bližnje preteklosti in se med sabo nažiramo zaradi zadev, za katere zares nismo mogoče vsi enako
odgovorni.