Nekateri danes trdijo, da je bil vnos zasebnih sredstev v sistem zdravstva nujen, zaradi razkoraka med možnostmi dotedanjega javnega financiranja in zdravstvenimi potrebami državljanov, vendar je temu težko pritrditi. Skupna vsota zbranih sredstev, izražena v odnosu do bruto družbenega proizvoda, je ostajala vse prejšnje desetletje nespremenjena, kar pomeni, da se je zmanjševal delež javnih sredstev, povečeval pa delež zasebnih sredstev. Danes namenja Slovenija za zdravstveno varstvo 6% bruto družbenega proizvoda, če gledamo javna sredstva, kar jo v primerjavi s petnajsterico sedanjih članic Evropske unije uvršča v spodnjo četrtino, ob upoštevanju novih članic pa bo to mesto še nekoliko nižje.