Čemu potlej služi to nenehno ponavljanje enih in istih neutemeljenih obtožb, če ne ravnanju po načelu, da bo tisočkrat ponovljena neresnica na koncu obveljala za samoumevno resnico. Pisci se na koncu sami razkrijejo kot žolčni nasprotniki reforme, ko pavšalno naskakujejo belo knjigo o zdravstveni reformi in ko gradivo, ki je namenjeno javnemu rezoniranju, javni razpravi, zbiranju pripomb, iskanju skupnih rešitev brez vsakršnega truda, da bi svoje očitke vsaj minimalno utemeljili, razglašajo za napačno, nejasno, neusklajeno, zmedeno in celo, verjeli ali ne, nevarno.
Če bi takšen način interpeliranja ministrov obveljal za standard na tem področju, potem bi lahko državni zbor, ne samo lahko, celo moral vsak mesec, in ne samo enkrat, obravnavati vsakega ministra posebej.