Druge pomembne spremembe v tem predlogu zakona pa so naslednje. Ker veljavni zakon o plačilnem prometu predvideva, da lahko storitve opravljanja plačilnega prometa opravlja le klirinška družba, s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije v skladu z zakonom, kar je seveda v nasprotju z načeli prostega pretoka kapitala, predlog zakona predvideva, da lahko storitve opravljanja plačilnega prometa opravlja tudi klirinška družba iz držav članic Evropske unije, oziroma iz tujine, tudi na podlagi dovoljenja Banke Slovenije.
V skladu z direktivo o dokončnosti poravnav, ki ureja predvsem ureditev poravnav v primeru stečaja, pa je v predlogu zakona tudi določeno, da v primeru, da ima najmanj en član plačilnega sistema sedež v državi članici Evropske unije, člani plačilnega prometa izberejo pravo, ki naj se uporablja za plačilni sistem.