Se pravi, gre za določitev organov, pristojnih za odločanje o zahtevkih, za postopkovna pravila za sankcioniranje kršitev, ali pa za vprašanja, ko pod določenimi pogoji skupnost dovoljuje njihovo podrobnejšo ureditev državam članicam. Na primer, sprejem ukrepov, kot so določitev dodatnega blaga, ki je podvrženo izvoznemu nadzoru, možnost izdaje globalnega dovoljenja, omejevanje prenosa posameznega občutljivega blaga znotraj skupnosti.