Nekako smo kolebali med tako imenovanim finskim in danskim modelom. Bližje je bil v večini finski model in smo tudi potem nadgrajevali to osnovo s predlogi, ki jih je podala vlada, s predlogi, ki jih je podala komisija za evropske zadeve in tudi, seveda, poslancev.
Po splošni obravnavi, torej vsesplošnem konsenzu v državnem zboru, da je to primerna podlaga, ki smo si jo zadali, je državni zbor potem v drugem branju z nekaterimi amandmaji to tudi na ta način dopolnil, da je bilo spet za ustrezno večino zadosti, saj ta zakon zahteva nek konsenz vseh sodelujočih v tem procesu.