Na poti k njegovi uresničitvi se je izkazalo, da obveznost posameznih držav in cilji, ki bi jih morali doseči, kot so bili zapisani, niso dovolj obvezujoči. Po eni strani so tehnološke spremembe, ki so bile za uresničitev ciljev konvencije potrebne, tako izjemno drage, da se manj razvite države niso mogle obljubam niti približati, še posebej zato, ker so se želele še hitreje razvijati, po drugi strani pa razvite države niso hotele vsega znanja, podatkov in pa tehnološke opreme dajati vsakomur, ki bi to želel po sporazumno nizki ceni. Zaradi take situacije se razmere tudi po podpisu konvencije iz niso bistveno spremenile na bolje.