Takšen tekst, ki je tu, to onemogoča oziroma obstaja nevarnost, da bi sredstva šla v državni proračun. Problemi odprti bi ostali in bi zahtevali ali angažma nekih drugih javnih sredstev, ki pa jih praviloma ni, če bi želeli rešiti problem, ali pa bi stanje ostalo, takse bi pa pobirali in bi nazadnje okoljska dajatev se izrodila, namesto da bi vodila k sanaciji stanja v okolju z vidika onesnaževanja, bi pripeljala, da bi bila - zelo grdo bom rekel - država zainteresirana, da se stanje ne sanira, ker je potem razlog za pobiranje takse in ta taksa gre v državni proračun.
Tisti drugi del amandmaja, seveda, podpiram, ker sanira neko drugo stanje, glede na obstoječe, dosedanji zakon omogoča vsaj teoretično uvedbo lokalnih taks, ki so bile ponekod uvedene celo prej kot državne, temeljna oziroma osnovna verzija zakona tega ni več omogočala in s tem amandmajem se to sanira oziroma se nadalje omogoča uvedba takse tam, kjer za to bodo objektivni razlogi
in seveda enotno za celotno državo.