Jaz mislim, da to ne daje dobrih obetov oziroma ni v skladu z večkrat izvršeno kmetijsko politiko, ki bi naj poskrbela za poseljenost podeželja in ohranila produktivno sposobnost slovenske zemlje.
Zaman so vse analize, ki jih poslušamo, ki eksplicitno dokazujejo, da se ekonomski položaj slovenskega kmetijstva iz leto v letu zmanjšuje oziroma slabša, da je perspektivnost v kmetijstvu slaba, da je zanimanje za kmetovanje pri mladih zelo upadlo, da ga praktično ni več. To kaže ne nazadnje tudi vpis v programe izobraževanja za področje kmetijstva, vendar kljub vsemu, kljub temu vedenju preprosto je nemogoče verjeti, da ne bi vsega tega poznali, kar se je na področju kmetijstva dogajalo v preteklosti, v času in pod okriljem harmonizacije zakonodaje z Evropsko unijo, ko ste vedno in znova predlagali in sprejemali zakonodajo, ki je na področju kmetijstva uvedla pretirano preveč regulative oziroma praviloma strožje ukrepe, kot jih pozna Evropska
unija, kar je potegnilo za seboj vedno več administriranja in pa nepotrebnih oziroma nesprejemljivih stroškov na področju pridelave hrane.