Konkretno, če primerjam položaj pri pšenici je leta 1995 bil prihodek za tono proizvedene pšenice 173,8 evra, leta 2002 pa le še 131,3, če tukaj zraven seveda upoštevamo tudi 54.000 SIT na hektar subvencije, še vedno pridobimo negativno razliko 4. evrov na tono. Se pravi, poleg subvencije, ki je kot tisto izravnalno plačilo med stroški, med razliko v ceni, ker cene pada, je dohodkovni položaj pri pšenici za 4 evre na tono slabši kot leta 1995 plus subvencije, skupaj s subvencijami. Pri govedu je ta razlika še večja.