Ampak nič hudega, jaz to mirne duše prenašam, kajti ravno to je prednost, da ne znam v tem trenutku na prste ene, dveh, treh rok, kolikor bi jih pač imel, našteti, koliko je teh vsebin, koliko je teh radiev, konec koncev tudi koliko je televizij, in to se mi zdi prav. Zdi se mi pa še toliko bolj prav, da o tem ne razpravlja državni zbor in da tega ne ureja državni zbor ob razpravah, temveč da to ureja svet agencije za telekomunikacije, podeljuje te frekvence in dodeljuje medijski prostor, če lahko temu tako rečem, tako kot se kdo prijavi, kot kdo izpolnjuje pogoje, ne pa da to delamo politično v državnem zboru, kdo je bolj glasen, kdo bolj vpije, da je ogrožen z javno besedo in da ne pride do izraza. Zato tega vprašanja oziroma te razprave ne bom podprl, ker se mi zdi, da se mora to reševati drugje.