Glede takšnega besedila se je vlada opredelila, da je določba 195. člena za enotno izvajanje v praksi dovolj jasna, če jo razumemo v pravilnem kontekstu, glede na določbo tretjega odstavka 190. člena obligacijskega zakonika, ki določa, da obveznost vrnitve oziroma nadomestitve vrednosti nastane tudi, če kdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla.
Po mnenju vlade pravno mnenje vrhovnega sodišča ne more izključiti uporabe določbe 195. člena obligacijskega zakonika, kadar so za uporabo te določbe izpolnjeni pogoji, in ta odločba oškodovanca odvezuje od vrnitve odškodnine za to vrsto škode, če mu je bila odškodnina plačana kot poštenemu prejemniku. Po oceni vlade predlagano besedilo tisto, ki je bilo prvotno predlagano, zakon spreminja, saj bi nekatere določbe vsebinsko zožilo.