Ker se sklicuje na primere, ko ne gre samo za to, kar sem do sedaj naštela in kar že vsebuje sedanji zakon, ampak gre še za tiste primere, ko bi šlo samo za namen, da se koga prisili, da naj nekaj stori, da se ga prisili, da opusti ali iz koristoljubnosti ali pa iz maščevalnosti odvzame te pravice mladoletne osebe in onemogoči stike.
Menim, da tovrstno dokazovanje namena, ki je sankcionirano z dobo kazni od šestih mesecev do petih let, je lahko vprašljivo v toliko, kolikor se na nek način dotika nekega samovoljnega ravnanja v samih družinskih razmerjih, in da v primeru, ko pride do tovrstnih kršitev, so lahko že na razpolago druga kazniva dejanja, ki se dotikajo tako človekovih pravic, kot tudi premoženjskih motivov. Zaradi, bom rekla, krhkosti in zaradi nedoločnosti tega namena, ki ima lahko zelo širok spekter pomenov, bi veljalo ne podpreti take rešitve, kot je predlagana, ker so drugi mehanizmi, da se tovrstne posledice lahko vseeno
sankcionirajo.