Iz poročila o regionalnem razvoju je jasno razvidno, da se niso niti povečale niti zmanjšale, ostale so torej enake in s tem pravzaprav ta strategija tudi izpolnjuje enega od ciljev, ki je bil ravno v tem, da se do leta 2006 zaradi vseh potrebnih prestrukturiranj, ki jih mora opraviti naša država, te razlike kljub temu ne bodo povečale.
Vemo tudi, da je Slovenija takoj za Švedsko v mednarodni primerjavi na drugem mestu po najnižji stopnji notranje različnosti, razvitosti regij, kar je seveda z vidika majhnosti Slovenije kot celote tudi nekako razumljivo; pa vendar so daleč za nami tudi mnoge že obstoječe članice in pa tudi novovstopajoče članice, ki so tudi na ravni velikosti Slovenije. Toliko morda okoli relativnosti tega problema.