Čas se je nadaljeval s slovenskim kulturnim vprašanjem in v najtežjem času boja za svobodo je bila kultura vzdrževalka v hudih zimah in v krvi. Bile so tiskarne, bila je tudi Prešernova knjiga tiskana, proglašen je bil naš največji kulturni praznik, žal 8. februar, ne pa 3. december, ampak zaradi tega, ker so bile takrat tam ofenzive - ker to malokdo ve, zato to govorim. Bilo je gledališče, bili so pesniki in pisatelji, večina naših brigad je bilo poimenovanih po pesnikih in ljudje so se borili pod geslom, Prešernovim geslom: "Manj strašna noč jo v črne zemlje krili, ko so pod svetlim soncem sužni dnovi."