Govorim o delovni zakonodaji, govorim o seveda vsakoletnem proračunu in govorim tudi o tistih zakonih, ki so ustvarjali strategijo in odgovore sproti znotraj kulture same; od zakona uresničevanje javnega interesa, zaščiti intelektualne lastnine, zakona o filmskem skladu, medijih, knjižničarstvu, financiranju občin etc.
V tem smislu je tokratni NPK, ne več NKP, ki je pred nami, zmes nekakšne želje po strategiji in po konkretnih ukrepih. Večino ukrepov izhaja iz že sprejete zakonodaje, problem je le v tem, da se jih na določenih mestih podreja, ne pa jo dovolj nadgrajuje.