Med temi merili pa je najpomembnejša zahteva po duhovni in estetski teži kulturnih del, njihovi socialno-moralni učinkovitosti in oblikovni dognanosti. In zopet smo pri prvem in zadnjem cilju kulturne dejavnosti, pri nacionalnem interesu na področju kulture: to je spoznavanje resnice o sebi in o drugih, resnice o človeku in njegovi zgodovini, doživljanja lastne in narodne indentitete, počlovečenje medčloveških odnosov, torej višja kakovost človeškega življenja. Žal pa se vlada z amandmajem, ki smo ga predlagali, v ničemer ne strinja.