Ampak zaradi tega, ker če bi ga sprejeli, bi se zadeve podvajale. Priznam, da ima tekst ključne opredelitve in zajeta ključna načela bodoče kulturne politike; priznam, da zelo dobro opredeljuje načelo decentralizacije delitve kulturne politike; priznam, da se tudi obrega ob rigidno regulacijo javnega sektorja, ob administrativen način financiranja in ob še marsikatera poglavja, ki jih pa že omenjeni tekst nacionalnega programa, mogoče z drugimi besedami, pokriva. To, kar se mogoče ne pokriva z mojimi stališči, so samo zadnje tri alinee, ki poskušajo vzpostavljati neke vrste estetska merila in ločevanje znotraj socialno-moralne učinkovitosti ter oblikovnih dognanosti, kar pa je še posebej v luči razmišljanja Evropske unije, ki se absolutno drži principa odmika estetskega odločanja države od vsebin, ni ravno najbolj aktualno.