Toda to niti ni največja težava. Večja je v tem, da bi s tako skromno rešitvijo, kot jo zagovarja SDS oziroma drugi amandma, izgubili, zagotovo izgubili skoraj vse možnosti, da pride Slovenija v Evropski parlament vsaj s kakšno predstavnico ženskega spola. Seveda se vprašamo, zakaj je to pomembno, zakaj sploh uveljavljamo pozitivno diskriminacijo in tovrstne nujne ukrepe in na ta odgovor lahko v veliki meri, čeprav mogoče v tem trenutku kdo celo s težavo, odgovori tisti, ki se bolj pogosto nahaja v Evropi oziroma v Bruslju, kajti že sedaj smo poleg Estonije in Malte edina država, ki v svojem poslanskem telesu nima predstavnic ženskega spola, smo deležni skrajnih očitkov, predvsem pa skrajnih strahov, da bomo s prihodnjimi volitvami porušili težko vzpostavljeno kvoto, ki trenutno znaša več od 30%, seveda predvsem s pomočjo tistih držav, ki jo zagotavljajo z velikim odstotkom, od Belgije, ki jih ima 40, Finske 44, Švedske 45, Nemčije 38 itn.