Če pogledamo, kako se je gibal delež davka od dobička malih, srednjih in velikih pravnih oseb, vidimo, da se je v obdobju od leta 1996 do leta 2002 udeležba malih podjetij povečala od 25,6 na 30,8% udeležbe pri davkih. Že sam ta podatek, kombiniran s kvalitativnimi podatki, da so mikro in mala podjetja tisti najvitalnejši del, ki lahko najhitreje reagira, najhitreje odpira delovna mesta, seveda, odpirajo smotrnost dileme, ali je naša zakonodaja naravnana v neki smeri, ki je za take male subjekte dovolj sprejemljiva. Namreč, pri mikro, malih in srednjih podjetjih se v praksi pojavlja splošen problem inšpekcijskih odprav davčnih olajšav iz povsem formalnih razlogov in imajo davčne olajšave v končni instanci lahko potem povsem drugačen, negativen učinek, kot pa je osnovni namen zakonodajalca in izvršne oblasti.