Podpreti velja nadalje usmeritev, torej postopno transformacijo našega davčnega sistema v bolj tipično evropskega, saj imajo posamezne vrste davkov pri nas bistveno višjo vlogo, na primer davek na plače in izplačilno listo, mnoge druge vrste davkov pa bistveno premajhno težo v davčnem prihodkovnem kolaču, na primer premoženjski davki. Sedaj že dosedanji trendi nakazujejo orientacijo v tej smeri, saj če pogledamo dinamično ta razmerja, Slovenija je v primerjavi z evropsko petnajsterico leta 1999 imela približno 34% udeležbe davka v dobičku pravnih oseb v bruto družbenem proizvodu, se pravi, ta indeks, ki naj bi bil 100, je bil v tem primeru 34, se je pa v letu 2002 ta indeks povzpel s 34 na 40, se pravi, zaznati je pozitiven trend. Podoben pozitiven trend lahko zaznamo tudi na davku od dobička pravnih oseb kot procentov vseh davčnih prihodkov.