V kontekstu celotne zakonske rešitve, ki je konec koncev podprta tudi s tem amandmajem, vendarle gre po mojem mišljenju prej za metanje polen pod noge povsem drugim aspektom. In v tem smislu mislim, da so pobudniki tega referenduma na nek način vrgli polena pod noge vsemu tistemu delu gospodarstva, ki bo recimo sredi poletja moral zapreti svoje prodajalne na najbolj konjunkturnih mestih, zato da bi potrošnike usmeril v druge trgovine, mogoče čez mejo, ne glede na to, da takrat recimo meje več ne bo, bo zagotovo nekdo drug, ki bo gostil tiste, ki bodo tega potrebni.
Zagotovo so pobudniki referenduma po mojem razumevanju, ne samo, kot je bilo rečeno, posegli v svobodne gospodarske pobude in menda zaščitili nas potrošnike v tem, da ne bi imeli prevelikih potrošniških apetitov in s tem tudi zanemarili mogoče katere druge človeške plati življenja, vseeno mislim, da pobudniki referenduma so na nek način vrgli polena pod noge tudi samemu
ministrstvu, ki se bo zelo, zelo težko z izdelavo kategorij o tem, kaj so to nujni življenjski artikli, da ne govorim tudi o tem, kako jih opredeliti, imelo ogromno težav.