Več pozornosti bi bilo morda potrebno nameniti tudi samo zaposlovanju invalidov in ustvarjanju na primer podjetja, v katerem se zaposli invalidna oseba, še posebej, če se hkrati odpira delovna mesta drugim.
Odpirajo se tudi razmišljanja, ali ne bi bilo potrebno 42. člen, to so zaposlitveni centri, dopolniti z varovalkami, ki bodo preprečevale prelivanje ali odpravljanje brezposelnih v zaposlitvene centre, saj je namen zakona ravno socialna vključenost in nediskriminatorno zaposlovanje. Glede na obstoječo miselnost in ravnanje, pa je takšno ravnanje morda upravičeno pričakovati.