Zaradi navedenega bo poslovanje tudi naših gospodarskih subjektov z gospodarskimi subjekti iz drugih držav članic Evropske unije temeljilo na svoboščinah notranjega evropskega trga, pri trgovanju z blagom iz tretjih držav pa bomo morali še vedno upoštevati carinske predpise. V predlogu zakona so podrobneje urejene posamezne določbe predpisa skupnosti, ki imajo svoje temelje evropske carinske politike v carinskem zakonu, ki vsebuje temeljne določbe o tem, kako morajo ravnati pravne in fizične osebe z blagom, katerega uvaža eno območje skupnosti iz tretjih držav, oziroma ga izvažajo v tretje države, in kdo, kdaj in na kakšen način mora plačati uvozne ali izvozne carinske dajatve.
Naš veljavni carinski zakon iz leta 1995, ki je bil kasneje tudi dopolnjen z nekaterimi novelami zakona, in na njegovi osnovi izdani podzakonski akti so skoraj popolnoma usklajeni s carinskim zakonikom kot osnovnim aktom in ostalimi carinskimi predpisi skupnosti.