Bila so različna mnenja. Ali se postaviti na stališče, kjer bi trdno zavezovali vlado in bi s tem na nek način tudi onemogočali fleksibilnejše ravnanje vlade v tedenskem, dnevnem ravnanju in takrat, ko gre za odločanje v Bruslju, do nekega drugega modela, pogojno se prvi imenuje danski, drugi finski, ko vendarle vlada in parlament sodelujeta na način, da parlament daje mnenje, oblikuje stališča, da pa ta niso tako zavezujoča, da v pogojih potreb, ki bodo nastale dnevno, ne bi mogla sama spremeniti teh stališč in jih potem kasneje, ko bi bila seveda taka spremenjena uveljavljena, kasneje tudi obrazložila v državnem zboru. Verjamem, da bi v tem tudi to oblikovanje stališč bilo bolj fleksibilno in bolj generalno, da tako rečem, ne pa tudi konkretno pri posamezni stvari.