Takšno ravnanje je posledica interesov vlade, ki je na eni strani lastnica večine energetskih podjetij in istočasno tudi lastnik velikih porabnikov, energetsko intenzivnih podjetij. Sledenje interesom obstoječih centrov moči v energetskih in energetsko intenzivnih podjetjih, kot so Talum, Petrol, Istrabenz in nekatera druga distribucijska podjetja, kaže na pomanjkanje razvojnega koncepta.
Ta strategija in te odločitve seveda ne pomenijo trajnostnega razvoja, ki ga je vlada z velikimi črkami zapisala na več mestih v tem zakonu.