Skoraj vsak drugi člen v tem zakonu zahteva nekakšen podzakonski akt in tako dopušča pravzaprav vladi, da bo to področje s podzakonskimi akti po svoje uredila. Parlament, ki sprejme takšen zakon in trdi, da je takšen zakon dober, pravzaprav sprejema prazen zakon, ki predstavlja samo nek okvir, ki daje možnost vladi, da to področje regulira pač tako, kot si ga je sama zamislila.
Povedal sem tudi, da je z izpolnjevanjem te direktive treba dati priložnost sodelovanja pri okoljevarstvenih problemih različnim nevladnim institucijam, in se mi potem iz tega razloga zdi nesmiselno, da se svet za varstvo okolja, za katerega vem, da obstaja že po zdajšnjem zakonu, s tem zakonom nekako na novo opredeljuje.