Morda to ni striktno zakonska materija, ampak gre za strategijo nastopanja vseh nas, da tudi prek medijev, prek ustreznega marketinga začnemo javnost bombardirati s pričakovanji do vsakega posameznega našega državljana in državljanke, kako naj se vede do okolja. Vemo, kaj pomeni strategija sortiranih odpadkov, toda v tistem trenutku, ko mora sam občan poskrbeti za to, da se v izvoru sortira, je situacija šibka; vsi se tega ne držijo. In tako kot sam zaznavam v drugih, morda bolj razvitih državah Evropske unije, je ta kampanja vsakodnevna in je skoraj kot kladivo, na televiziji, na radiu in v časopisih, ki nas mora sproti opozarjati, da če se danes ne bomo vedli tako, kot okolje od nas terja, bo jutri morda prepozno ali pa bodo nujni bistveno radikalnejši ukrepi, tudi radikalni, težki rezi naših navad, naših običajev na področju prometa, urbanizma, energetike in tako naprej.