Ne bi pa bilo sprejemljivo, da se ne zagotovi kontinuiteta pri upravljanju in gospodarjenju z divjadjo, saj je že sedanje stanje razprave in protislovja ob lovskem zakonu mnogokje povzročalo posledice na vlogo divjadi pri zagotavljanju ravnovesja v naravi. Ob tem dejstvu je državni svet, ker ni več mogel zakonu oporekati v konceptu, svojo zahtevo za veto utemeljil z neskladnostjo med predlaganim zakonom in zakonom o varstvu okolja ter z, po njegovem mnenju, pomanjkljivim oziroma neustreznim urejanjem premoženjskih razmerij in lastništva med dosedanjimi in bodočimi upravljavci lovišč, posebej tistimi s posebnim namenom. Oba pomisleka je, tako jaz razumem, zakonodajno-pravna služba državnega zbora ocenila kot neutemeljena.