Se pravi, da vlada, ki je nosilec zakonodajne iniciative, in parlament, ki pač to iniciativo potem oblikuje v nek zakon, nekako ne zagotavljata, da bi bila pravna varnost državljanov takšna, kot bi morala biti: še posebej, če gre za kršitev zakonov s strani vlade, ministrstev.
Tu mislim na nezakonito razrešitev trinajstih višjih upravnih delavcev v času Drnovškove vlade leta 2000 oziroma to je tista razrešitev, ki je v teh dneh tako aktualna, kajti ti ljudje so bili prerazporejeni na nižje vrednotena delovna mesta, nezakonito prerazporejeni, nekateri so ostali celo brez službe, vsem tem trinajstim pa je dalo vrhovno sodišče za prav, torej upravno in nato še vrhovno. Teh trinajst ljudi ima v rokah sodbo vrhovnega sodišča, iz katere izhaja, da so bile odločitev Drnovškove vlade neustrezne in da se torej odpravijo, praktično pomeni, da se lahko vrnejo nazaj na svoja nekdanja delovna mesta.