Od takratnih interesov, da bi lovne pravice in lastništvo nad divjadjo imeli izključno lastniki gozdov, smo kljub vsemu, vsaj skozi načelno razpravo, v dovolj velikem konsenzu v tem državnem zboru ugotovili, da je divjad državna last in da bi manjša lovišča pod 2.000 hektarjev bila nesprejemljiva za našo državo. Iz razno raznih preigravanj smo prišli na koncu tudi do ugotovitve, da je potrebno reševati predvsem škodo na kmetijskih površinah, ker govora o lastninski pravici za 350.000 lastnikov zemljišč in gozdov v državi Sloveniji, kjer je posestna struktura izjemno majhna, je nesmiselno. Takrat, ko še zmeraj vztrajamo pri pravici lastništva, verjetno kolegi mislijo za tistih 150 lastnikov, ki imajo dovolj velika zemljišča ali gozdove, pozabljajo pa na nepomemben interes malih in premalih lastnikov kmetij in parcel, ki bi v tem zakonu bili skozi neke odškodnine povsem nepomembni in neprimerno poplačani.