Zanimivo je, da sklepi državnega zbora niso bili nikoli upoštevani, saj je bilo kar nekajkrat zahtevano, da je potrebno ugotoviti, koliko orožja, koliko streliva, koliko opreme, minskoeksplozivnih sredstev in predvsem, po kakšnih cenah so organi, na katere se je preiskava predvsem Mogetove komisije nanašala, prodali drugim državam ter kako in zakaj so bila porabljena sredstva, dobljena s prodajo tega orožja, streliva in opreme.
Razlika v številu orožja, ki ga je pripravil tedanji minister - ampak to niso moje ugotovitve, to so ugotovitve Mogetove komisije - in pri pregledu, ki ga je pripravila komisija kasneje, ostaja nerazjasnjena ta razlika v številu predanega orožja, tudi zaradi tega, ker so tedanji ministri Bajukove vlade se pač odločili, da ne bodo odvezali molčečnosti ključnih prič, ki bi lahko razjasnile tisti del trgovine z orožjem, za katerega na ministrstvu za obrambo - pa tudi drugih seveda - pravijo, da ne obstaja noben dokument. S
tem, mislim, da tudi niso prispevali k temu, da bi komisija dokončno razjasnila prodajo orožja za gotovino.