Vendar pa je nova ustava in nekatera dejstva, ki smo jih v samostojni Sloveniji zabeležili tudi prek zakonov, ki urejajo področje lova na svoj specifičen način, kot je zakon o gozdovih, zakon o varstvu narave in nekateri drugi predpisi, ki jih izdajajo ministrstva, povzročili dovolj razlogov, da se pripravi povsem nov zakon, vendar seveda tudi na podlagi ustaljenih tradicij in načina, ki velja v Sloveniji v zadnjih 50 do 60 letih.
Ocenjujem, da so cilji zakona, ki so bili opredeljeni z uskladitvijo z ustavno ureditvijo, z novimi strokovnimi pogledi oziroma spoznanji, z ureditvijo zmede v zakonodaji, z uskladitvijo z drugimi predpisi, zadosti veliki, da se ta zakon tudi sprejme. Načela, na podlagi katerih je zakon pripravljen in ki slonijo na poudarku na ohranjanju narave, na trajnostni rabi in ekološki, socialni in gospodarski rabi divjadi, in pa seveda tudi načelo, da sedanje družbeno bogastvo, ki ga imamo v lovstvu še vedno v Sloveniji,
kljub temu, da smo že krepko desetletja v novi ustavni ureditvi, govorijo o tem, da je ta zakon potrebno sprejeti.