Sprašujem se, zakaj je najmanj štiri ure na teden tista optimalna ali pa minimalna meja za eno normalno komuniciranje med staršema in otroci, mislim. Glede na to, da pa so kolegi in kolegice zelo intenzivno - govorili o tem, da prek, recimo, otrokovega hrbta prihaja do različnih oblik maščevanja med dvema staršema in da prihaja tudi do samovolje in maščevanja - jaz poznam dosti primerov že ob dosedanji zakonodaji, kako in na kakšen način sta se starša drug drugemu znala maščevati; in to zelo hudo. Če bomo eno tako normo sprejeli in bomo točno določili, da najmanj štiri ure na teden, bomo dejansko samo še spodbujali tiste konflikte, ki so že v tako razrahljanih odnosih, da bodo imeli možnost, da pri primerih, ko ne morejo starši, recimo, realizirati štirih ur, najmanj štiri ure na teden, se bodisi pritožijo oziroma tožijo in nadaljujejo še toliko bolj konflikten odnos.