Zato je zelo smiselno, da se v zakon vnese nek minimalni pogoj, ali minimalno določilo, ali limit teh osebnih stikov in s tem vzpostavi nekako izhodišče ali celo pomoč pri, bi rekel, sporazumnem dogovoru dveh razvezanih staršev, ki je na tem minimalnem temelju kot izhodiščnem temelju za stike enega ali drugega z otrokom. S tem, prvič, onemogočamo, da zori neka zamera in se tudi v praksi "sprovaja" enega od zakoncev, zaradi tega, ker ga je drugi zakonec, pač, nekako prevaral in tako naprej. In vsa ta zadeva lahko zori na otroku - pa ni nič važno zdaj, komu je otrok dodeljen: ali očetu ali materi.