Starši so dolžni stike omogočati in storiti vse, da ne pride do odtujevanja. Če stiki niso v korist otroku, jih je možno omejiti, jih opravljati pod nadzorom ali celo prepovedati. Prav zaradi prakse in poskusov manipuliranja z otroki pa je zakonodajalec gradil tudi možnost ponovne presoje, komu naj bi bil otrok zaupan v vzgojo in varstvo, predvsem pa staršu, ki je bolj kooperativen, če je le-to v otrokovo korist.