Vsak pristopa s svojim mehanizmom, vsak ima svoj ključ reševanja teh problemov, vsekakor pa bo brez sodelovanja in brez enotnega pristopa pravzaprav trpel samo tisti, ki je pomoči potreben. In še eno bi rekel; vsekakor bi skupen pristop pomenil tudi pocenitev reševanja teh problemov in višjo kvaliteto. Če bi bili ob tem sposobni vključiti še civilno družbo, ki je pripravljena pomagati, civilno družbo - od rdečega križa, karitasa, župnijskih skupin in podobno - potem bi že lahko rekli, da smo se približali evropskemu standardu zagotavljanja socialne varnosti.