Jaz bom tukaj izpostavil en problem, ki se je tudi v letošnjem letu izpostavil. To je bilo, na primer, bi rekel 10 hčerinskih firm, ki so pri rudniku v zapiranju, to je rudnik Trbovlje- in na seji odbora sem takrat ugotovil, da se prodajajo samo 4 firme, seveda ni bilo pa jasno dano sporočilo ali pa pojasnilo, kako se obnaša tudi do ostalih 6 hčerinskih firm, ali se bo postopek nadaljeval, ali pa bo šlo po sili najmanjšega odpora, kot se temu reče, se ugotovi, da ni več ekonomskih osnov za nadaljevanje te dejavnosti in po kratkem postopku se lahko naredi, da se izvede stečajni postopek in so ljudje tudi na cesti.
Takrat je bilo obljubljeno, da bi bilo najboljše, da bi v smislu tega prvega odstavka in pa do četrtega odstavka 80. člena zakona o javnih financah, da bi se to spremenilo in sicer v tem, da bi bil pripravljen poseben zakon in s tem zakonom naj bi država tudi opredelila, kateri del državnega premoženja ima in pa seveda tudi za neko daljše časovno obdobje, da
je pripravljena za odprodajo in da se potem lahko ugotovijo vse smotrnosti takšne ali drugačne prodaje.