Radi pa bi izpostavili dve, po naši oceni pomanjkljivosti, za katere bi želeli, da predlagatelj ali premisli ali pa jih v podzakonskem aktu seveda podrobneje opredeli, in sicer, prvič, področje razlastitve, ki je po naši oceni dokaj nedorečeno in v bistvu povzetek zakona o urejanju prostora, ki še vedno pušča enega izmed partnerjev, predvsem tistega prisiljenega partnerja, prisiljene stranke v postopku in mu ne določa v bistvu ne tistih pravic, ki mu pripadajo, ne drugih pravic iz tega naslova.
Pomembnejša kritika oziroma želja po spremembi pa izvira iz koncesije za gradnjo. In sicer, po naši oceni se ravno oziroma prav tako tudi na tem področju vidi, da država žal še zmeraj nima zakona o koncesiji, ki bi bil krovni zakon in ki bi določal postopke po eni strani, po drugi strani pa pravice in obveznosti tako koncesionarja kot koncendenta.