Vendar me, se je pojavilo nekaj vprašanj v zvezi s postopkom sprejemanja resolucij o nacionalnih programih, kajti nacionalni program je konec koncev dokument, ki je strateško razvojni, planski akt za razvoj v prihodnosti na določenem področju, najsibo to zdravje pri delu, ali na področju avtocest, ali na področju kulture in podobno.
Postopek, ki ga imamo v parlamentu, je seveda v skladu s poslovnikom enofazen, vendar na nek način se obnašamo, kot da imamo pred seboj zakon po skrajšanem postopku, in omejuje tudi priložnost, da bi vložili na sami seji, po razpravi - o tem gospod tudi govori - morda tudi kakšen amandma, ki bi ga bilo nujno oblikovati in pripraviti v tretjem branju recimo, pa ne vemo, ali je to tretje branje.
Skratka, gre za nejasnosti okoli postopka tako pomembnih dokumentov, kot je sprejem nacionalnega programa, zato predlagam, da se poslovniška skupina se opredeli do tega, ali je oblika obravnave, ki je podobna ali enaka sprejemu zakona po skrajšanem
postopku.