Torej, v razpravah o tem zakonu se je kot največji argument kritikov proti sprejetju zakona pojavila predvsem bojazen - ki je prisotna tudi v javnosti - glede odškodnin in pridobitve pravic prizadetih, do katerih naj ne bi bili upravičeni.
Tudi sam nisem gotov in se bolj nagibam k mnenju, ki ga je izrazila predsednica ustavnega sodišča, da bi bilo to zadevo mogoče sanirati že na osnovi odločbe ustavnega sodišča. Istočasno pa se bojim, da, če zakon ne bo sprejet, se bomo znašli v neki praznini in se vprašali, kaj sedaj, kako to storiti.