Dokazljivo dejstvo je, da nihče ni bil izbrisan, da pač tisti, ki si v skladu s takrat veljavno zakonodajo ni uredil enega ali drugega statusa, bil prenesen v neko kategorijo, za katero so upravni organi skušali, večina upravnih organov, verjetno so bile tudi kakšne napake kje, ampak večina upravnih organov, ki so pač imeli opravka z tistimi, ki so enostavno odšli in si niso uredili svojega statusa, so skušali nekako te stvari urediti, kot da je bila napaka, ker ni bilo izdanega uradnega, nekega uradnega navodila, da bi bil postopek enoten. Večina organov, še posebej v tistih krajih, kjer je bilo naenkrat praznih stanovanj največ, je to skušala urediti na povsem zakonit in postopkovno pravilen način. Seveda pa, kako naj bi ljudje, ki so te stvari urejali, vedeli, da nekoga ni.