Taka rešitev, ki bi invalidnemu človeku omogočila bistveno lažje življenje, bi nam morala biti v zgled tudi pri pripravi in sprejemu drugih zakonov.
Priznati moramo, da marsikdaj pri obravnavi zakonov pozabimo na posebne potrebe določeni kategorij ljudi in s tem nehote, ali povsem nenamerno otežimo njihovo življenje. Ne samo pri pripravi zakonov, ki posebej urejajo področje invalidov in kakor koli drugače prizadetih oseb, tudi pri pripravi splošnih zakonov bi morali biti bolj pozorni na njihove potrebe.