Struktura lastništva kmetijskih zemljišč in gozdov je v veliki meri rezultat ustreznih dogodkov po II. svetovni vojni, v določeni meri pa tudi že rezultat aktivne politike sklada kmetijskih zemljišč in gozdov in države, ki je želela prodajati in nakupovati tam, kjer je to smiselno in kjer je to res državni interes. Drugače pa ni noben državni interes, vsaj po naši oceni, da ima država zemljišča v lasti, na primer v pesniški dolini, ki se v ničemer ne razlikujejo od drugih zemljišč, ki jih tam posedujejo in imajo v lasti zasebniki, kmetje. Država mora svojo nacionalno strategijo in svojo okoljsko naravnanost in vse tisto, kar spada pod to, izvajati ne glede na lastništvo zemljišč.