Tako se končno tudi postavi vprašanje načrtovanja oziroma zmogljivosti, da se te zadeve pravilno pripravijo in tudi pravočasno uveljavijo. Kajti, sam se ne morem strinjati s tezo, da ni nobenih težav, če podzakonski akti niso potrebni oziroma če niso sprejeti, ker v tem primeru je potem sploh vprašanje, zakaj so potrebni sploh podzakonski akti, če zakon funkcionira brez tega. In mislim, da bi bilo treba verjetno določene stvari tudi v teh ozirih dopolniti in dodelati, kajti če ima nek zakon 30 podzakonskih aktov ali pa stanovanjski 10 in funkcionira z uporabo starih aktov, starih podzakonskih aktov, ki so bili napisani na drugo osnovo, potem je verjetno nekaj narobe: ali zakon ne pomeni dovolj velikih sprememb ali pa je kopija oziroma čista preslikava tistega starega zakona.